Edina tema, ki obstaja, je neznanje ...

Medobčinsko društvo splepih in slabovidnih Murska Sobota

Zaključek tečaja opismenjevanja odraslih oseb po brajici

Prvi četrtek novembra smo zaključili s tečajem opismenjevanja v brajici. Srečanja so se udeležile članice Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine Društva upokojencev Ljutomer, člani in voditeljica skupine za samopomoč, ki deluje v sklopu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota, prof. dr. Aksinja Kermauner, tiflopedagoginja, moja malenkost ter članice murskosoboškega društva, ki so aktivno sodelovale na vseh delavnicah tečaja. Na začetku srečanja nas je nagovoril predsednik Društva, ki nas je lepo pozdravil in nam predstavil, kako bo potekalo naše srečanje. Besedo je predal meni, da sem, skupaj s članicami, predstavila, kako smo spoznale brajevo abecedo, pripomočke in predvsem brajevo celico ter kako se zapiše besedilo s pomočjo brajevega pisalnega stroja. Delavnice sem zastavila tako, da je bila vsaka naslednja nadaljevanje in nadgradnja prejšnje. Tako smo na prvi delavnici spoznale osnove brajeve pisave ter pripomočke, ki se uporabljajo za njeno zapisovanje. V jajčne škatle smo, s pomočjo 'kinder jajčk', zapisale lastna imena in priimke ter začele s spoznavanjem črk, zapisanih v brajevi abecedi. Naslednje delavnice smo nadgradile tako, da smo najprej zapisovale dvočrkovne besede, nato pa tričrkovne in tako naprej, vse šestčrkovnih. Besede, ki smo jih zapisovale, smo izbirale. Ko smo prišle do petčrkovnih in šestčrkovnih besed, smo spoznale tudi črke (okrajšave), ki se napišejo skupaj, kot je na primer LJ, ŠČ, ŠT… Ker smo na ta način spoznale vse črke brajeve abecede, spoznale marsikatero novo besedo, tudi narečno in se ob tem kar precej zabavale, smo tečaj preimenovale v tečaj zabavne brajice. Nadalje je ga. Danica Makoter, iz Društva upokojencev Ljutomer, predstavila tipanko Jabolko, ki so jo naredile skupaj z njihovimi članicami ter izpostavila, da je prišla njihova tipanka v Državni zbor predsednika države in celo na rusko veleposlaništvo. Nekaj besed o pedagoškem vidiku in delu študentk Inkluzivne pedagogike je povedala prof. dr. Aksinja Kermauner, potem pa je sledil sproščen pogovor, postavljanje vprašanj in deljenje izkušenj. Tekom posameznih delavnic in tudi na zaključnem srečanje se nam je pridružilo kar nekaj prostovoljcev, ki so ativno sodelovali tudi pri sami izvedbi delavnice. Druženje smo zaključili na radiu Murski val, kjer smo v družbi gospoda Bojana Rajka posneli prispevek o tečaju opismenjevanja v brajevi pisavi.

Barbara Erjavec, profesorica tiflopedagogike in pedagogike specifičnih učnih težav